Svetovni dan akreditacije, 9. junij 2022
Organizaciji IAF/ILAC sta odločitev o 9. juniju kot svetovnem dnevu akreditacije razglasili leta 2007 na skupni generalni skupščini. Prvi svetovni dan akreditacije leta 2008 sta naslovili Akreditacija: zagotavljanje zaupanja na svetovnem trgu, v naslednjih letih pa so teme svetovnega dneva obravnavale splošne lastnosti akreditacije, kot je sposobnost zagotavljanja zaupanja, načine, na katere koristi posebnim skupinam, npr. zakonodajalcem, ter njeno vlogo pri koristih za nekatere sektorje in pri obravnavanju posebnih vprašanj. Novejše teme se osredotočajo na to, kako akreditacija podpira širša globalna vprašanja, kot so cilji trajnostnega razvoja.
Tema letošnjega svetovnega dneva akreditacije je Trajnostna gospodarska rast in okolje. Ekosistemi so zaradi podnebnih sprememb, uničevanja habitatov in onesnaževanja vse bolj obremenjeni, zato je pogled na gospodarsko rast skozi prizmo trajnostnosti vedno pomembnejši, pravzaprav bistven. Akreditacija in standardi lahko regulatorjem, podjetjem in potrošnikom pomagajo zahtevati okolju prijaznejše prakse ali se vanje vključiti. Vsi moramo ponovno razmisliti, kaj razumemo kot razvoj in napredek. Spodbujati moramo inovacije, ki bodo podpirale trajnostni razvoj ter vplivale na izbiro ljudi, njihov življenjski slog in vedenje.
Akreditacija skupaj z drugo infrastrukturo kakovosti, vključno z meroslovjem, standardizacijo, ugotavljanjem skladnosti in nadzorom trga, lahko podpre ta premik. Preskušanje, kontrola, certificiranje, validacija in verifikacija kot storitve ugotavljanja skladnosti zagotavljajo skladnost izdelkov, storitev in sistemov s predpisi ali trditvami. Dejstvo, da so akreditirani, pa potrjuje, da so njihovi rezultati ustrezni, vredni zaupanja in zanesljivi. S tem akreditacija ščiti potrošnike ter odpravlja tehnične in gospodarske ovire v trgovini, zagotavlja priložnosti za izdelke in storitve na svetovni ravni.
Organizacije morajo sprejeti okolju prijazne prakse. Standardi, akreditirano ugotavljanje skladnosti ter na svetovni ravni razviti različni sistemi za ugotavljanje skladnosti so podlage, s katerimi jim akreditacijski organi, regulatorji, lastniki shem in organi za ugotavljanje skladnosti pomagajo k doseganju trajnostnega delovanja.
Podnebne spremembe ogrožajo okolje in svetovno gospodarstvo ter negativno vplivajo na zdravje ljudi. Višje temperature, dvig morske gladine in ekstremni vremenski pojavi škodujejo infrastrukturi, spreminjajo možnosti v kmetijstvu in ribištvu. Z uporabo akreditiranih preskusov, meritev ter storitev preverjanja in potrjevanja lahko krepimo globalni odziv na grožnjo podnebnih sprememb, osrednjo vlogo pa morajo te dejavnosti prevzeti tudi pri programih energijske učinkovitosti, proizvodnji energije iz obnovljivih virov in pri javnih politikah, predvsem pri določanju cen ogljika, financiranju nizkoogljičnih razvojnih projektov in spodbujanju promocije nizkoogljičnih rešitev.
Akreditacija tako pomembno prispeva k okoljskemu trajnostnemu razvoju in prispeva k boju proti podnebnim spremembam ter podpira krožno gospodarstvo. Več o tej temi preberite v brošuri, ki sta jo izdali obe mednarodni organizaciji za akreditacijo.